KNIGA ZA SEKOJ DOM

Ohrid24 Vi prepora~uva

ð   ð   ð


Mitko C. Kolju{evski

MAKEDONSKO DEVOJ^E
ROSNO KOKI^E

makedonski ''`ivi'' pesni

~itaj peej}i ...
... zapej ~itaj}i
   Mitko C. Kolju{evski e roden na 8 dekemvri 1949 godina vo Ohrid, kade {to `ivee i denes so svoeto semejstvo. Blagodarenie na svoite roditeli u{te od najranoto detstvo se zaqubil vo ubavata makedonska pesna. podocna kako ~len na pove}e Kulturno Umetni~ki Dru{tva nastapuva niz Makedonija i pove}e evropski dr`avi, peej}i gi istite na mnogute koncerti i drugi manifestacii.
   Kako ~len na grupata "Samuil"-Ohrid snima album so stari makedonski pesni za "Jugoton"-Zagreb vo 1985 g., a so ansamblot "Car Samuil" dva albumi za kasetnata produkcija na MRTV kade se javuva i kako avtor na nekolku novosozdadeni pesni.
   Festivalski nastapi : "Cvetnici", "Goce Fest", "Tetovski Filigrani", "Serenada Fest" i dr.
   Se javuva kako avtor na pesnite : "Stariot fener"-Cvetnici '93 ; "Ohridski stari trubaduri"-Serenada Fest '93 ; "Mesecot ti plete koprina"-Ohridski Trubaduri '01 i dr. Osnovopolo`nik e na grupata "Konak" od Ohrid so koja {to izdavaat album so stari makedonski pesni. Sega ja neguva grupata "Ezerski Vez" so koja ja prodol`uva dolgogodi{nata tradicija na odbrana muzi~ka interpretacija.
   Avtor e i na pove}e drugi pesni koi {to treba da bidat ispeani.
   ^len e na zdru`enieto na muzi~ari - Ohrid, isto taka ~len e i na sovetot na festivalot za detska pesna "Raspeano Ribar~e" - Ohrid vo koj se javuva i kako avtor na nekolku pesni za deca.
   Izdava zbirka so stari makedonski narodni i obnarodeni pesni posveteni na `enskoto ime vo makedonskata pesna, pod naslov "Pesna ti peam makedonko", koja {to naide na dobar priem, osobeno kaj makedonskata dijaspora. Ovaa kniga ja posvetuva na likot na devojkata vo makedonskata narodna pesna i go nosi naslovot "Makedonsko devoj~e rosno koki~e". Taka, denes Mitko C. Kolju{evski i ponatamu tvori, gi sobira i gi izdava ubavite makedonski pesni na eden poseben, svoeviden na~in.
      PO^ITUVANI

   Pred da po~nam da go pi{uvam tekstov dolgo vreme razmisluvav bidej}i mnogu mi e polesno da gi ispeam pesnive, bez prekin da vi peam den i no} odkolku da napi{am redovi za niv, za pesnite. Isto kako i jas mo`ebi i vie ste se zapra{ale koga i kade se sozdavani, vo koe vreme, dali vo temnata no}, na izgrejsonce, na golemata `ega, rabotej}i, vo delnik, ili na svet den, vo meana piej}i, pla~ej}i, treperej}i, smireno vo samotija ili ...??? Mnogu pra{awa, mnogu dilemi. No, mislam deka odgovorot }e si dojde sam po sebe, ~itaj}i t.e. peej}i gi pesnite. Na{iov makedonski narod ili lu|eto {to se tuka rodeni imaat nekoja posebna energija, sakaat da sozdavaat, da tvorat, da gradat za da ostavat ne{to zad sebe za slednite generacii. taka si e ovde, taka bilo, taka i }e bide - od damnina, za na vek.
   Pesnata e magija od koja {to nikoga{ ne mo`eme da se oslobodime, taa e vo nas, dlaboko vgnezdena vo damarite, vo du{ata, vo srceto, vo krvta, vo koskite. Od golemata `ega }e se sokrieme pod senka, od silniot do`d pod suvo, od veterot vo zavetrina, ama od pesnata ne mo`e{ da izbega{, da se sokrie{, taa e na{a ve~na pridru`ni~ka od lulkata, pa se do krajot na `ivotot.
   Sonceto se ra|a so utrinskata zora i si odi kon zalezot. Mesecot se ra|a so zalezot i si odi, si odat i godi{nite vremiwa, denovite, nedelite, godinite, vekovite, a pesnata ostanuva vo nas za da ne jaknee, da ne krepi vo te{kite migovi, da ni dava nova sila, nova energija. Pesnata e kako vinoto:kolku postara, tolku poslatka, po mila. Ako ja po~ituva{ i saka{, taa }e ti vozvrati mnogukratno. Ne trudi se da ja zarobi{, da ja stavi{ vo prangii bidej}i ne mo`e{, a taa tebe mo`e. Mnogu junaci samo zaradi edna pesna le`ele vo crni temni zandani. Taa e golema prijatelka, no i golema predavni~ka. Ne sakaj}i }e se zatekne{ kako si pi{til nekoja solza slu{aj}i ja omilenata pesna. Taa gi razne`nuva, gi omeknuva i najtvrdite kameni srca, so nea se ispile mnogu oki vino i lita rakija.
   Mene me ma|epsa, me zarobi, me natera da ja zasakam i zasekoga{ da i ostanam veren i da bidam so nea. Ne sum niti prviot, a ni posledniot koj {to znae deka na{ata pesna makedonska ja sakaat site. Sum bil vo mo`nost da {etam niz pove}e zemji, da ja peam, da slu{am i drugite kako ja peat. Na Balkanov se peat mnogu makedonski pesni, no pesnata za MAKEDONSKOTO DEVOJ^E se pee mnogu po{iroko niz svetot, duri i do dale~nata zemja na izgrejsonceto. Ne e edno devoj~e, ne e sade kaj nas vo Makedonija, gi ima nasekade pod sonceto, no na{evo, makedonskovo e najli~no, najmilo i od nego ne }e se rodi poubavo. Toa e zdravec v planina, neven v gradina, tetovsko jabol~e, ohridska riba letnica, lerinsko kutiv~e, bitolska qubovxijka, solunsko simit~e. Od cvetnata gradina se natpejuva so slavejot v planina, taa e nesre}nica {to pla~e den i no} izmamena od prvata qubov. Gi mami ergenite, gi kr{i nivnite srca, gi ostava da le`at bolni v postela so nedeli, so godini. Duri i sonceto podzastanuva da ja slu{ne nejzinata pesna. Ete zatoa si ja sakam na{ata pesna MAKEDONSKA iskonska, pradedovska i zatoa ja napraviv ovaa zbirka od stari makedonski narodni i obnarodeni pesni, za da se potsetite na niv, za da ~itate peej}i, da zapeete ~itaj}i, za mometo, ~upeto, momi~eto makedonsko.
   I neka te~e ovaa reka nepresu{na, bistra kako momina solza, neka te~e za na vek.
                                                                                                               Avtorot
ZEMI MOMA MAKEDONKA

Slu{aj sine stara majka
o`eni se zadomi se
zemi moma makedonka
makedonka crnooka

Zemi moma makedonka
makedonka crnooka
na srce e milostiva
na rabota rabotliva

Dosta sine ergen odi{
u{te li }e momi la`e{
strojnici ti idat sine
od daleku i od blizu

Zemi moma makedonka
makedonka crnooka
na srce e milostiva
na rabota rabotliva

Kupi sinko zlaten prsten
armasaj si Gena moma
ona mi te saka sine
od male~ko do golemo

Zemi moma makedonka
makedonka crnooka
na srce e milostiva
na rabota rabotliva




MOMA KRAJ IZVOR SEDE[E

Moma kraj izvor sede{e
od rozi venec plete{e
izvorot brzo te~e{e
venecot lesno venee{e

Ah kako te~it izvorot
taka mi te~at mojte dni
ah kako venit venecot
taka mi venit mladosta

No {tom }e puknit proletta
i se }e `ivo rascutit
pak }e me pra{a{ mene ti
kolku me ma~it qubovta




SNO[TI MINAV POKRAJ VAZI

Sno{ti minav pokraj vazi
tebe mome ne te najdov
srce mi se rastreperi
po~nav solzi da ronam

Ka`i mome vistinata
qubi{ li me mami{ li me
il so smen se podigruva{
da ti mine vremeto

Se~i mome rusi kosi
pravi skala da se ka~am
da ti qubam belo lice
em rudoto ti grlo

Ah da mo`am da razberam
bula li si il grkiwa
il si moma makedonka
ta si tolku ubava




Kontakt so avtorot mo`ete da ostvarite preku :

mitkokoljusevski@yahoo.com